Družbena uporabnost socialne gerontologije / Application of social gerontology in society: uredili Jana Goriup, Goran Gumze, Peter Seljak

Znanstvena monografija Družbena uporabnost socialne gerontologije / Application of social gerontology in society obravnava procese staranja in starosti, zdravja in bolezni v zadnjem obdobju človekovega življenja, a hkrati tudi vsebine in poti aktivnega in produktivnega staranja z različnih vidikov in tako na imanenten način aktualizira vprašanja naraščajočega pomena zavedanja in udejanjanja pomena starosti in zdravja v postmoderni družbi ter aktivnega, produktivnega, delovnega in zdravega načina življenja in boja zoper bolezen v luči trajnostnega razvoja starejših.

Avtorji, ki obravnavajo področja življenja starejših, se zavedajo pomena potrebnega sodelovanja in medgeneracijskega, delovnega in življenjskega prepletanja med starejšo generacijo in drugimi generacijami, svojci, zdravstvenimi delavci, pa tudi širšim socialnim okoljem. V luči potrebnega medgeneracijskega sodelovanja obravnavajo občutljivo tematiko intersubjektivnega sveta, vsak s svojega zornega kota, a hkrati s poglobljeno analizo zasebnega in javnega v življenju starejših. Zavedajo se namreč, da za skupni svet soljudi, ki ga s svojimi dejanji, interpretacijami in refleksijami gradimo ter reproduciramo mi – ljudje, ni dovolj obravnava problema zgolj na deklarativni ravni, ampak tudi s poglobljenim raziskovanjem te subtilne problematike. Tako v svojih prispevkih ugotavljajo, da si je postmoderna (tudi slovenska) družba za svoj globalni cilj zastavila oblikovanje različnih oblik identitet staranja in zdravja posameznika, izhajajoč iz skupinske identitete različnih ravni in zvrsti – od družinske, zaposlitvene, regionalne, nacionalne, lokalne in tudi globalne. Vsem pa je skupno, da se odražajo v posameznikovi identiteti, kakovosti življenja in zdravja, ko prestopi magično mejo 65 let. Zato še posebej poudarjajo, da se uspešnost delovanja agensov socializacijskih procesov zdravega, aktivnega in produktivnega ter varnega načina življenja starejših manifestira v (z)možnosti kritičnega sprejemanja in ponotranjenja čim več vsebin skupnih identitet, kar pogojuje avtonomno odločanje starejših za njihovo življenje v kompleksnih in zanje zahtevnih situacijah družbe tveganja postmoderne, ki je nedvomno pogojena z uresničevanjem njihove avtonomnosti tudi v kontekstu človekovih pravic na eni ter delovanju za trajnostni razvoj in dejavnega odnosa do staranja na drugi strani.

Znanstveno monografijo, ki je izšla pri Alma Mater Press v sklopu Zbirka Socialna gerontologija, je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, uredili so jo člani Katedre za socialno gerontologijo Alma Matere Europaea-ECM Jana Goriup, Goran Gumze in Peter Seljak