Srečanje s starostjo

Zasl. prof. dr. Šime Ivanjko o svojem delu

Odlomek iz avtorjevega uvodnika:

»Namen tega dela je ponuditi bralcem opcijo, da se z razmišljanjem o starosti pripravijo na čudež lepote življenja, ki se lahko uresniči v tem starostnem obdobju, in da se v družbi spremeni vsiljeno prepričanje, da smo nepotrebni in breme družbi ter samim sebi napoti.

Po naravi stvari smo poklicani v življenje, da bi bili srečni, in ker je starost sestavni del življenja, potem je nujno ustvariti pogoje, da bi tudi v tem obdobju bili srečni. Srečo nam lahko omogoči družba, vendar samo pod pogojem, da smo sami aktivni pri iskanju sreče v sedanjem trenutku.

Če bodo moja razmišljanja pomagala bralcem, bodočim starejšim, da se pravočasno pripravijo na starost in da se današnjim mladim posreduje nesporna, vendar  pregledana ugotovitev, da so za sedanjo, doslej v civilizaciji najvišjo kakovost življenja zaslužni današnji starejši, kakor koli že razumemo ta pojem, potem je moj namen dosežen.«

Iz uvodnega prispevka urednice, zasl. prof. dr. Jane Goriup:

Gradivo »Srečanje s starostjo « avtorja zasl. prof. dr. Šime Ivanjka je pomembno z več vidikov. Najprej že zato, ker aktualizira vprašanja pojma in operacionalizacije staranja in starosti, spola, družbenega položaja starejših odraslih, družinskih procesov in družinske strukture, domskega bivanja, anksioznosti, odtujenosti, anemičnosti, samopodobe in samospoštovanja starejših ljudi, lokusa kontrole, intelektualnih sposobnosti oz. inteligentnosti, prostočasnih dejavnosti, kulturnega kapitala in socialnega kapitala starejših odraslih, sodelovanja med starejšimi, mlajšimi in drugimi deležniki v bivanju starejših. Vsebino pričujočega dela predstavljajo avtorjevi zbrani občasni zapisi, spodbujeni z različnimi doživetji v starejšem obdobju njegovega življenja, s prebranimi razmišljanji iz posameznih knjig, strokovnih in poljudnih člankov in iz že porumenelih zapisov za predavanja študentom prava in ekonomije. Za slovnično oblikovanje posameznih misli je koristil tudi pomoč umetne inteligence na platformi OpenAI. Posebej mu je bila umetna inteligenca v pomoč pri zbiranju raznih citatov in iskanju stališč o starosti na področjih literarnih del in religioznih knjig. Strokovno literaturo o starosti je prebiral s pomočjo platforme Blinks, ki objavlja povzetke več svetovno znanih del in raziskav. Tako so zapisi v tej publikaciji povzetek avtorjevega 10-letnega razmišljanja o lastno doživeti starosti in o prebranih delih, gledanju TV oddaj in objav v strokovnih in dnevnih medijih o starosti, ker ocenjuje, da se o starosti sicer veliko objavlja, pa kot posamezniki nismo dovolj seznanjeni, še manj pa pripravljeni na starost.

Pričujoča publikacija je nastajala več let, odkar se je avtor leta 2012 upokojil po 51 letih poklicnega dela in vstopil v obdobje »starosti«, čeprav, tako avtor, ne ve, kdaj je (njegova) starost sploh nastopila oz. se začela. Zato njegova pronicljiva, mestoma tudi polemična razmišljanja o staranju in starosti, procesih staranja, zdravja in bolezni v zadnjem obdobju človekovega življenja, a hkrati tudi vsebine in poti aktivnega in produktivnega staranja, obravnava z več vidikov in tako na imanentni način aktualizira vprašanja naraščajočega pomena zavedanja in udejanjanja pomena staranja, starosti in zdravja v postmoderni družbi ter aktivnega, produktivnega, delovnega in zdravega načina življenja in boja zoper bolezen v luči trajnostnega razvoja starejših odraslih. Za avtorja je

 »staranje štiristopenjski duhovni proces oziroma gre za štiri ključne stopnje staranja: sprejetje dejstva, da se staramo; prilagajanje spremembam, ki jih prinaša starost v naše življenje; sprejemanje spoznanja, kdo smo, in ugotavljanje, da smo edinstveni«.