Arhivsko pravo

Glavni namen publikacije je opozoriti tako študente arhivistike kot tudi širšo javnost na pomen dokumentarnega in arhivskega gradiva, pokazati na ključne pravne določbe temeljne arhivske zakonodaje ter spodbuditi njeno dopolnitev in nadgradnjo.

Učinkovita arhivska zakonodaja je največji garant za ohranitev arhivskega gradiva, ki ga potrebujemo v sodstvu kot dokaz, v upravi kot razvid dejavnosti, v življenju državljana za zaščito pravic, v zdravstvu za pogled v potek bolezni in zdravljenja, v zgodovinopisju za raziskave preteklosti in še bi lahko naštevali.  Arhivsko gradivo preprosto potrebujemo za preživetje, vsak posameznik in vsi skupaj. Pravna in arhivska znanost si morata podati roko in oblikovati dobro in učinkovito zakonodajo, ki bo vsebovala natančne določbe o bistvenih nalogah tistih, ki so odgovorni za dejavnost na arhivskem področju.

Knjige z naslovom Arhivsko pravo v naši državi ni. Obstajajo monografije, ki predstavljajo arhivistiko, poslovanje z zapisi ali veljavno arhivsko zakonodajo in podzakonske akte s področja arhivske dejavnosti. Izšle so pred več kot desetimi leti in potrebujejo dopolnitve v skladu z novimi družbenimi razmerami in novim načinom poslovanja z zapisi, ki je posledica novih tehnologij.

V Sloveniji prevladuje mnenje, da zapisi, ki imajo trajno vrednost, služijo predvsem potrebam raziskovalcev preteklosti in oblikovanju oziroma ohranjanju kolektivnega spomina. Toda resnica je daleč od tega. Brez zavedanja o pomenu arhivskega gradiva za zaščito človekovih pravic in demokracije ter vladavine prava teh vrednot ni mogoče vzpostaviti.

Pomen publikacije je opozoriti pravno in drugo javnost na pomen arhivskega gradiva, ki presega tudi državne in narodnostne meje. Slovenija je dober primer države, ki je na podlagi arhivskega gradiva sanirala mnoge krivice preteklosti. Prav tako pa je Slovenija tudi primer nerazumevanja pomena arhivskega gradiva. Razen nekaj odločb ustavnega sodišča, ki to jasno izpričujejo, je 17. decembra 2020 to potrdila tudi sodba Sodišča EU (v zadevi C-316/19). Sodišče EU je v celoti ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji, ki je z enostranskim zasegom dokumentov, ki so del arhivov ECB kršila načelo nedotakljivosti arhivov Evropske unije. Komisija proti Sloveniji je precedens, zgled tudi za ostale članice EU.

Publikacija ne nazadnje tudi opozarja na dejstvo, da je Univerza Alma Mater Europaea institucija, ki usposablja kandidate ne le za delo v javnih arhivih, temveč tudi za delo pri ustvarjalcih arhivskega gradiva in tako skrbi za ohranitev spomina in dokaznega gradiva slovenske države in družbe.

In končno je publikacija pomembna tudi kot poziv k harmonizaciji arhivskega prava članic Evropske Unije, ki je kljub velikim načrtom v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja povsem zamrla.