29. Mednarodna znanstvena konferenca DRUŽBA IN TEHNOLOGIJA 2024 - KREATIVNE INDUSTRIJE IN UMETNA INTELIGENCA Zbornik povzetkov

»Pred vami je Zbornik povzetkov 29. mednarodne konference „Družba in tehnologija“, ki se odvija v času, ko se meje med tehnologijo, kulturo in znanostjo vse bolj prepletajo. Letošnje znanstveno srečanje pa izstopa s poudarkom na temi »Ustvarjalne industrije in umetna inteligenca«, ki je ključnega pomena za našo prihodnost.

Knjiga povzetkov je plod večmesečnega trdega dela in predanosti. Predstavlja široko paleto del, ki obravnavajo vpliv umetne inteligence na različne vidike našega življenja; vse od ustvarjalnosti in etike do industrijske in ekonomske transformacije. Vsak članek nudi dragocen vpogled v kompleksnost odnosa med družbo in tehnologijo ter odpira pot novim raziskavam in rešitvam.

Zahvaljujem se vsem avtorjem za njihove prispevke in vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k organizaciji in izvedbi konference. Naj bosta ta zbirka in knjiga povzetkov vir navdiha in dialoga ter nas spodbujata k nadaljnjemu raziskovanju in sodelovanju v prizadevanju za razumevanje in oblikovanje hitro spreminjajočega se sveta okoli nas.«

Prof. dr. Ivan Balabanić

Predsednik organizacijskega odbora

Iz otvoritvenega govora rektoja univerze Alma Mater Europaea:

»… v ta namen posebej  izražam hvaležnost našima preminulima prijateljema, akademiku prof. dr. Jurju Plenkoviću in akademiku prof. dr. Mariu Plenkoviću za več desetletno delo na zbliževanju znanstvenikov različnih narodov, držav in kultur iz vseh kontinentov, posebej pa iz centralne in jugovzhodne Evrope.  V najtežjih časih balkanske vojne je Juraj Plenković uspel zbrati znanstvenike iz različnih držav centralne in JV Evrope ter drugih svetovnih osebnosti vključno z ZDA in Japonske. Konferenca Society and Technology je v partnerstvu z revijo Informatologija ustvarila močno akademsko mrežo, ki je delovala navkljub vojni na Balkanu ter utrjevala mir, sožitje in vzajemno spoštovanje narodov in kultur, predvsem JV Evrope.

…. Vsi vemo, da je svet soočen z novimi tehnološkimi dosežki, predvsem umetno inteligenco, istočasno pa družba soočena z novimi protislovji, nekateri akademiki  to poimenujemo re-barbarizacija. Ključno vprašanje pred nami je, kako vzpostaviti ravnotežje v družbi, ki bo zagotavljalo kontinuiteto dosežkov evropske civilizacije vključno z varovanjem človekovih pravic, dostojanstvom in demokracijo ter pravičnostjo delitve dobrin. Sodobna globalna in regionalna ter vojaška protislovja posebej apelirajo na znanstvenike, da razvijejo in koristijo tehnologije in oblikujejo družbene sisteme v skladu z evropskimi etičnimi normami v službi miru in blagostanja, za reševanje aktualnih protislovij pa je pomemben interdisciplinaren pristop in dialog naravoslovnih, družbenih in duhovnih dimenzij človeka in družbe. Stoletni zgodovinski proces diferenciacije znanosti je pripeljal do faze, ki jo je Hoze Ortega imenoval totalitarizem specializacij. Parcialna znanja in spoznanja so vodila do parcialnih zaključkov, predvsem velikih ideologij in totalitarizmov predvsem 20 stoletja. Prav umetna inteligenca predstavlja novo orodje, ki ustvarjalno in učinkovito lahko poveže različne znanstvene discipline za reševanje sodobnih izzivov. Posebej je danes Evropa soočena z demografskimi trendi, ki so zaradi bega možganov in enostranskih migracij ustvarili prav v državah centralne Evrope velik intelektualni deficit. To protislovje ima evropske dimenzije zato je mogoča rešitev le na evropski ravni tudi z oblikovanjem potrebnih socialnih, kulturnih, vzgojnih, finančnih in institucionalnih instrumentov. Evropska konferenca Za človeka gre v organizaciji Alma Mater Europaea z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Salzburgu je zato podprla iniciativo podpredsednice Evropske komisije ge. Dubravke Šuice, da se na evropski ravni oblikuje agencija za demografijo, ki naj bo locirana v državi, ki je neposredno soočena s temi izzivi.

Vse to  zahteva interdisiplinarni pristop, ki bo omogočil celovite rešitve, kar imenujemo nova renesansa za prihodnost Evrope.«

Prof. dr. Ludvik Toplak