Holistični pristop na področju vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja

Celovita prenova vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji mora upoštevati in aplicirati holistični pristop, kar je izpostavljeno v posebnem dodatku publikacije: Predlog strateškega načrta prenove vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji. Le-ta obsega prepotrebno sodobno vizijo, načrt in vsebino celovite prenove vzgojno-izobraževalnega sistema, ki se na ta način izogne nevarnim pastem redukcionizma, determinizma in delnih rešitev. 

Cilj vzgoje in celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa bi moral biti: celovito »delujoča«, integrirana, osmišljena in zadovoljna oseba; v skladu s trenutnimi razvojnimi značilnostmi. To je možno samo v okviru holističnega pristopa, ki otroka ne dojema samo kot kognitivno/racionalno bitje, ampak kot nedeljivo celoto telesne, duševne in duhovne razsežnosti.

Holistični pristop UNESCO in Evropska komisija promovirata in spodbujata že desetletja in čas je, da ga pričnemo vpeljevati v slovenski šolski sistem tudi v Sloveniji. Le celostno upoštevanje otroka vodi v razumevanje njegove osebnosti, potreb, stisk, želja ipd. Tako bomo lažje, učinkoviteje in hitreje omejili težave v duševnem zdravju otrok, saj je med mladimi vse več je nasilnega vedenja in kemičnih ter nekemičnih zasvojenosti. V slovenskem prostoru smo področje duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih povsem zanemarili.

Zadnje raziskave kažejo, da mladostniki in otroci samo pred zaslonom telefona v povprečju preživijo okrog 6–7 ur na dan, kar ima izredno negativne posledice za duševno zdravje, razvoj možganov, kognitivne sposobnosti in koncentracijo ter vodi v anksioznost, depresijo, apatijo, samopoškodbeno vedenje, neempatičnost, agresivnost, razvoj zasvojenskega vedenja, govorne težave, zmanjšane koordinacijske in telesne sposobnosti, debelost, diabetes, nizko samopodobo in samozavest itd. Zaslonska zasvojenost in zasvojenost z družbenimi omrežji sta postali nekaj tako vsakodnevnega in »normalnega«, da svet odraslih tega sploh več ne opazi.

Albert Einstein je dejal: »Človek, ki ima svoje življenje za nesmiselno, ni samo nesrečen, ampak je komaj sposoben za življenje.« To pomeni, da je človek, ki je notranje izpolnjen, človek ki vidi smisel v življenju, tudi notranje trden. To pa je pomembno tako za duševno zdravje, kot za kakovostno in zadovoljno življenje.

Znanstveno monografijo Holistični pristop na področju vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja, ki je nastala v okviru ARRS projekta Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja, so sooblikovali avtorji, ki so strokovnjaki na omenjenih področjih in obsega šestnajst poglavij ter Predlog strateškega načrta prenove V-I sistema vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji.

Prof. dr. Sebastjan Kristovič