Pot na svobodo: Prosta in odprtokodna programska oprema

Avtorji

Matej Mertik, PhD
Alma Mater Europaea

Kratka vsebina

Knjiga Pot na svobodo dr. Mateja Mertika ni samo informativna in zanimiva, temveč tudi navdihujoča. Pokaže namreč, da za revolucijo odprtokodne programske opreme tiči ambiciozna filozofska, etična in politična vizija boljše družbe, ki je od vsega začetka digitalne dobe temeljila na opredelitvi za svobodo, napredek, prosto kreativnost, dostopnost ter globalno sodelovanje kot temeljnih vrednotah.  Medtem ko so Mozilla Firefox, Linux in Android znani po vsem svetu, razvoj odprtokodne filozofije in načel, ki so te programske opreme in operacijske sisteme omogočile, širši javnosti ostaja malo znan. Ta knjiga v slovenščini tako zapolni pomembno vrzel: gre za širši javnosti dostopen uvod v razvoj odprtokodne programske opreme, ki pojasni njeno osrednjo vlogo pri bliskovito razvijajočih se digitalnih in spletnih tehnologijah.

Dr. Gorazd Andrejč, filozof, Univerza v Groningenu, ZRS Koper

 

Knjiga o odprtokodni programski opremi bralcu razjasni enega od pomembnih razlogov, zakaj je sodobna informacijska tehnologija tako uspešna. Izum računalnika in na tem temelječ nadaljnji razvoj, ki je pripeljal do interneta, svetovnega spleta in umetne inteligence, zagotovo sodi med najpomembnejše človeške razvojne dosežke na ravni izuma pisave in tiska. Avtor nam v knjigi Pot na svobodo na pregleden in privlačen način pojasnjuje idejo odprte kode, ki ni pomembna le za razvijalce programske opreme in njene končne uporabnike, ampak predvsem za njen sodoben razvoj. Knjiga Pot na svobodo približa filozofijo odprte kode v širšem kontekstu ter je tako dobrodošla strokovnjakom kot tudi odločevalcem pri uvajanju in razvoju digitalnih storitev.

Dr. Franc Solina, redni profesor računalništva, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani

 

Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire), znano kot CERN, sestavlja več kot 600 inštitutov in univerz iz več kot 110 držav z vsega sveta, kjer danes več tisoč znanstvenikov uporablja CERN-ove raziskovalne zmogljivosti.  Najbolj znana je gotovo njena raziskovalna naprava Veliki hadronski trkalnik (Large Hadron Collider LHC). To je najbolj zapletena laboratorijska naprava zgrajena doslej in največji gargantumski stroj za raziskovanje na svetu sploh, ki ga je desetletja gradilo in razvijalo na tisoče znanstvenikov, inženirjev in tehnikov in ga razvija še naprej v stroj, ki deluje na mejah znanstvenih spoznanj.  

Kulturna moč velikih medijev, ki narekuje, kaj lahko in česa ne smemo početi s kulturo okoli nas, je namreč v popolni koliziji z vrednotami, kot sta svoboda govora in prosti trg, ki jih brani družba. Lessig se sprašuje, zakaj se to dogaja in zakaj tak nadzor s strani velikih medijev in korporacij pravzaprav dopuščamo. Pri tem nam pokaže, da moramo izgubiti dolgo tradicijo svobode kulture, kar pomeni izgubiti svobodo ustvarjanja, svobodo kreiranja in navsezadnje svobodo o naši lastni predstavi.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Izdano

14.11.2021

Podrobnosti o monografski publikaciji

ISBN-13 (15)

978-961-6966-83-2

Dimenzije

23,5cm x 16,5cm

Kako citirati