Arheologija Starega Bližnjega vzhoda - Od predkeramičnega neolitika do konca zgodnje bronaste dobe

Znanstvena monografija ponuja uvod v kulturni in zgodovinski razvoj Starega Bližnjega vzhoda v slovenskem jeziku. Zajema več kot osem tisočletij – od predkeramičnega neolitika do zgodnje bronaste dobe – in predstavlja celovit pregled družbenih, kulturnih in materialnih sprememb, ki so oblikovale eno najzgodnejših zibelk civilizacije. Časovni okvir se zaključi z pojavom prvih pisnih virov sredi 3. tisočletja pr. n. št., ki ne pomenijo le vsebinske prelomnice, temveč označujejo tudi mejo med prazgodovino in zgodovino. 

Študija sledi zaporedju populacij z različnimi družbenimi ureditvami, inovacijami in medkulturnimi povezavami, obenem pa poudarja izzive pri rekonstrukciji dolgoročnih zgodovinskih procesov v tako širokem kronološkem okviru. Obravnava najpomembnejša arheološka najdišča, spomenike in značilnosti materialne kulture ter opozarja, kako nove znanstvene ugotovitve in arheološki podatki nenehno preoblikujejo naše razumevanje Starega Bližnjega vzhoda. 

Posebna pozornost je namenjena vlogi rek, pokrajin in ekoloških območij, s poudarkom na rodovitnem polmesecu kot ključnem prostoru, kjer so se najprej razvili poljedelstvo, živinoreja in stalna naselja. Knjiga pojasnjuje, kako so namakalni sistemi in prilagajanje okolju postavili temelje za nastanek naprednih civilizacij v Mezopotamiji in sosednjih območjih. 

Monografija izpostavlja širši pomen zgodnjega kulturnega razvoja: Mezopotamijo pogosto razumemo kot »zibelko civilizacije«, katere vpliv je segal daleč preko regije in pomembno oblikoval tudi kasnejši razvoj zahodne družbe. Hkrati pa avtorica opozarja na aktualno problematiko: osrednja območja nekdanje Mezopotamije so že desetletja prizorišče politične nestabilnosti in oboroženih spopadov, zaradi česar prihaja do uničevanja kulturne dediščine in s tem kolektivnega kulturnega spomina. 

S prepletanjem arheološke, zgodovinske in kulturne perspektive monografija ponuja študentom, raziskovalcem in širši javnosti dostopen pregled Starega Bližnjega vzhoda kot geografskega in kulturnega prostora. Poudarja ne le zgodovinski pomen regije, temveč tudi njen trajni vpliv na razprave o dediščini, identiteti in izvorih človeške civilizacije.